Splošno o jaslicah

Upodobitve jaslic segajo že v čas starega krščanstva, saj so v katakombah ohranjene risbe rojstva in treh kraljev. Da je tudi umetnike močno navdihovala skrivnos rojstva pričajo tudi brezštevilna umetniška dela na to temo. Tudi na Slovenskem je že od 13. stoletja pogosto upodobljeno rojstvo v freskah, oltarjih...
Že od nekdaj je veljalo, da je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški, ki je leta 1223 s svojimi sobrati na poseben način opravljel polnočnico sredi votline v gozdu. K oltarju je dal postavitis slamo napolnjene jasli ter prignal osla in vola. Legenda pripoveduje, da se je med povzdigovanjem v jaslih prikazalo Dete Jezus. Korenine jaslic pa segajo še dlje. Že v začetku 12. stoletja so učitelji pobožnega premišljevanja svetovali, naj si pobožne duše pri premišljevanju rojstva živo predstavljajo votlino rojstva in dogodke, ki so se v njej dogajali.Tako je Jezuščkov kipec z ležiščem ena od prvih korenin današnjih jaslic. Že od srednjega veka naprej so po cerkvah igrali tudi božične igre katerih središče je bil kipec Deteta Jezusa.

Prave jaslice, kot jih poznamo danes, so se prvič pojavile v drugi polovici 16. stoletja. Zasluga za to gre Jezuitom, ki so v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem leta 1560 postavili prve jaslice. Leta 1562 so bile v Pragi postavljene prve cerkvene jaslice. Jezuitom so od začetka 17. stoletja sledili tudi po cerkvah ostalih redov.
Nadaljni razvoj jaslic je bil njihov vstop v domove. Prve hišne jaslice naj bi si dala narediti vojvodinja Konstanca Piccolomini Aragonska že okoli leta 1560. Kamlu so ji sledili tudi ostali dvori. Dvorom so nato sledile premožne meščanske hiše. V kmečke domove so jaslice vstopile zelo pozno, saj jih pri nas pred 19. stoletjem niso postavljali.