Jasličarstvo v Sloveniji

Prve jaslice v Sloveniji imamo izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Pri ostalir redovih so se jaslice pojavile zelo pozno - tam sredi 18. stoletja. Za časa janzenizma so tudi izginile jaslice skoraj iz vseh cerkva - izjeme so bile samostanske. Po letu 1800 se je stanje spremenilo. Novega zagona jasličarstvu so tedaj s svojimi deli za različne cerkve dali tudi naši veliki umetniki Layer, Langus, Šubic...
V slovenske kmečke domove so jaslice vstopile zelo pozno. Naše ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Jaslice se je postavljalo v takoimenovanem bogkovem kotu. Na trioglato desko v kotu se je postavilo hribček, vrh katerega je bil ponavadi Betlehem. Ob spodnjem robu pa je bil postavljen hlevček - štalica. Figure so bile sprva papirnate, kmalu pa se je razvila tudi obrt rezljanja figur. Figure so izdelovali tudi iz gline, voska... Nešteto domačih talentov je ustvarilo velike umetnine.
Ko je v jasličarstvo posegla industrija, je tudi veselje do lastnega ustvarjanja pričelo zamirati. Prve industrijsko izdelane jaslice so bile papirnate. Sprva so take jaslice k nam prihajale od drugod, kasneje so se uveljavili tudi domači avtorji ( Maksim Gaspari, Tone Kralj, Franc Gorše). Papirnatim figuram so sledile sadrene, nato figure iz umetnih mas. Ker je bilo v bogkovem kotu na mahu take figure težko postavljeti so jaslice zamenjale svoje mesto. Preselile so se na mizo, v predalnik... Važnejša od figur je postajala pokrajina, ki so jo pričeli oblikovati z naravnimi materijali (kamen, štori) in ponaredki narave (tekoča voda, različni efekti).
Kljub temu, da je v zadnjih letih industrija zapolnila s svojimi izdelki vsemogoče trgovine, pa je vseeno opaziti, da se vse več ljudi poslužuje lastnega ustvarjanja jasličnih figur.

0 komentarji:

Objavite komentar