Prve jaslice v Sloveniji imamo izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi
sv. Jakoba v Ljubljani. Pri ostalir redovih so se jaslice pojavile zelo
pozno - tam sredi 18. stoletja. Za časa janzenizma so tudi izginile
jaslice skoraj iz vseh cerkva - izjeme so bile samostanske. Po letu 1800
se je stanje spremenilo. Novega zagona jasličarstvu so tedaj s svojimi
deli za različne cerkve dali tudi naši veliki umetniki Layer, Langus,
Šubic...
V slovenske kmečke domove so jaslice vstopile zelo pozno. Naše
ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Jaslice se je postavljalo v
takoimenovanem bogkovem kotu. Na trioglato desko v kotu se je postavilo
hribček, vrh katerega je bil ponavadi Betlehem. Ob spodnjem robu pa je
bil postavljen hlevček - štalica. Figure so bile sprva papirnate, kmalu
pa se je razvila tudi obrt rezljanja figur. Figure so izdelovali tudi iz
gline, voska... Nešteto domačih talentov je ustvarilo velike umetnine.
Ko je v jasličarstvo posegla industrija, je tudi veselje do
lastnega ustvarjanja pričelo zamirati. Prve industrijsko izdelane
jaslice so bile papirnate. Sprva so take jaslice k nam prihajale od
drugod, kasneje so se uveljavili tudi domači avtorji ( Maksim Gaspari,
Tone Kralj, Franc Gorše). Papirnatim figuram so sledile sadrene, nato
figure iz umetnih mas. Ker je bilo v bogkovem kotu na mahu take figure
težko postavljeti so jaslice zamenjale svoje mesto. Preselile so se na
mizo, v predalnik... Važnejša od figur je postajala pokrajina, ki so jo
pričeli oblikovati z naravnimi materijali (kamen, štori) in ponaredki
narave (tekoča voda, različni efekti).
Kljub temu, da je v zadnjih letih industrija zapolnila s svojimi
izdelki vsemogoče trgovine, pa je vseeno opaziti, da se vse več ljudi
poslužuje lastnega ustvarjanja jasličnih figur.
0 komentarji:
Objavite komentar