Sveta noč, blažena noč...

 

Po vsem svetu v najrazličnejših jezikih se to noč razlega čudovita misel čarobne pesmi; "Dete Božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli"... 

Tudi v naši cerkvi se je letos, po lanskoletni prekinitvi zaradi zdravstvenih razmer, znova oglasila. Tisočkrat slišana, a prav nič obrabljena še vedno naježi kožo. 

Ob večernem Ave so se mogočno oglasili zvonovi in naznanili začetek svetega večera. Ob petih so se v cerkvi k Božičnici zbrale družine z malimi otroki in prisluhnile igrani Božični zgodbi. Marsikdo od njih se je oziral proti jaslicam in iskal kamne, ki jih je v devetdnevnici prinašal pred oltar. Z njimi smo v jaslicah ogradili njivo svete družine, da ji kraška burja ne odnese rodovitne prsti. Letošnje jaslice so namreč postavljene na kraški rob - kraj, kjer se kras spusti proti morju. Arhitektura, ki hitro izginja nakazuje trdo življenje tamkajšnjih prebivalcev, ki so prenekatere vasi že skoraj popolnoma izpraznili. 

Ob 23.30 smo se pri Božičnici zbrali tudi ostali. Misel, da se letos, čeprav v omejenem številu, spet lahko veselimo čarobnega praznika je pobožala marsikatero dušo. In opolnoči se je oglasila; "Sveta noč, Blažena noč..." Kljub pozni uri smo zapeli iz polnih pljuč, hvaležni obenem tudi, da nam je v teh težkih dneh to dano. V sveti maši smo nato doživeli pravi pomen Božiča - ne blišč lučk in slovesnih pojedin temveč, spokojnost ob podoživljanju Odrešenikovega rojstva.

 

 Več fotografij jaslic najdete zgoraj v Galeriji

  

Posted in: